Kai naj narišem.?

To vprašanje mi je znano. Spomnim se ga, ko sem bila še majhna in sem ljudi okoli sebe spraševala za motiv na moji, meni že težko pričakovani risbi. Spomnim se kako sem se zazrla v bel list paperja in nato še v lonček z barvicami. Kakor, da bi me vabile so njihove barve kakor nekaj čarobnega opijale mojo domišlijo in vsaka je želela, da izberem prav njo.
Natančno pa se spomnim, ko sem si v največjem mrazu zaželela sonce. Nekdo mi je dejal:" Želje so zato, da o njih govorimo." kasneje pa dodal:" Na papir lahko nanesemo kar koli, saj prenese vse." Takrat sem vzela rumeno in z njo narisala sonce. Ko sem ga gledala me je skoraj grelo in zares ga je bilo lepo ponovno videti. :)
Od takrat naprej sem to povezovala z življenjem. Vedno sem si govorila, da je kot prazen list platna, dokler mu ne naslikamo čudovit barv in svojih občutkov. Morda je življenje res igra z odlično grafiko, pa je kljub temu več kot beseda devetih črk. V njem imamo želje, čustva, uspehe, pogum, cilje in različne odnose. Ostalo ni pomembno.
Vendar, če dobro pomislim mora biti vse v ravnovesju. Kakor tudi vse kar se nam zgodi in kaj storimo sami. Vendar, ko gre za obraz le ta ostane isti ne glede na mimiko. Tako je tudi z življenjem.

By .Daša.*